Žigatovo :)

Če razmišljaš s svojo glavo, se ne moreš zmotiti.

Imamo veliko znanja? Naučimo ljudi loviti ribe.

leave a comment »

Velikokrat vidim ljudi, kako se vozijo z dobrimi avtomobili, pridejo v restavracijo ali trgovino in svojo aroganco stresajo nad nedolžnimi natakarji ali trgovci. Je res, da obstajajo taki in taki. Verjetno je še vedno več takih, ki so prijazni in spoštljivi, vendar nemara se večina kljub temu počuti vsaj precej več od ostalih.

Z lahkoto imajo lahko take občutke, če so seveda za svoj uspeh uporabili lastno znanje, izkušnje ali iznajdljivost, a kaj ko je danes vse preveč tistih, ki so svoje »bogastvo« zgradili na plečih pridnih delavcev in njihovih sestradanih družin. Slednji me ne zanimajo, z njimi se mi zdi, da bi le izgubljal čas. Take ljudi je težko spreminjati. Saj veste, kako smo se kot otroci kaj naučili. Velikokrat smo se vsi zgledovali po nekih vzorih ali ljudeh, ki nam veliko pomenijo. V takem primeru uspeh skorajda ne more izostati. No, tudi ko odrastemo dobri zgledi še vedno vlečejo, kajneda?

S tem tekstom ciljam predvsem na ljudi, ki znajo in imajo čut za ljudi, pa se kljub temu skriva nekje, kjer ga le stežka najdejo. Se vam ne zdi, da bi bil največji dar za vašega prijatelja, soseda ali nekoga, ki menite, da bi potreboval vašo pomoč, če bi mu na kakršenkoli način pokazali in pomagali do tega, da iz malo naredi več? Niti slučajno to ne pomeni dobrodelnosti v obliki denarja. Saj poznate tisti pregovor: Daj revežu ribo, pa jo bo jedel le enkrat, nauči ga loviti ribe, pa jih bo jedel vse življenje.

Za pomoč gre, ne za sredstvo. Pred kratkim sem bil na potovanju po Balkanu, kjer številni otroci, matere, starejši, invalidi in drugi prosijo za denar tujce, ki so počasi vsega tega že pošteno siti, a skoraj vedno se najde evro ali dva, s katerim napolnijo njihove klobuke. Toda ali jim s tem resnično pomagamo? Pošteno dvomim. Menim, da jim s tem le še dokazujemo, da je to, kar delajo, prav in da na tak način lahko vedno preživijo. Toda ali je to res to, kar želimo narediti s tistim evrom, ki jim ga podarimo?

Prijatelj mi je pred kratkim razlagal o radijskem pogovoru z Borisom Cavazzo in njegovem komentarju o delu ambasadorja Unicefa. Do slednjega je bil menda zelo kritičen in podvomil je v to, kam in kako gre ves nabrani denar. Ali ga gre več za ljudi ali več za prestižne vile in avtomobile funkcionarjev te dobrodelne organizacije. To je bolj vprašanje vesti pristojnih, a prava rešitev revščine po mnenju Cavazze leži drugje. Kot pravi, ni rešitev problema revščine to, da se neprestano dobavlja nova pomoč, temveč to, da se ljudi nauči delati, da si bodo lahko sami vzgojili hrano in naredili obleko. Zanimivo, mar ne. Ste kdaj pomislili na to? Jaz priznam, da niti slučajno.

Kriza je idealna priložnost za to, da ob družabnih večerih svoje bližnje naučite spretnosti ali znanj, ki jih imate. Mogoče je to peka kruha,  delo na vrtu, delo z ljudmi, mogoče kakšen način za zaslužek denarja (seveda legalni) ali izdelava enostavne spletne strani ali pomoč pri pisanju bloga.. Prepričan sem, da potem ne boste imeli nič manj. Vse prej kot to. Zadovoljstva, veselja in hvaležnosti ob tem vam prav gotovo ne more nihče poplačati.

Pomagajmo si in spoštujmo ljudi okoli sebe, konec koncev nikoli ne vemo, kdo od njih nam priskoči na pomoč, ko se nam strga polna vrečka, ki jo nosimo iz trgovine, ali ko nam ob cesti poči guma. 🙂

Written by Žiga

avgust 18, 2010 at 9:31 am

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: