Žigatovo :)

Če razmišljaš s svojo glavo, se ne moreš zmotiti.

Koliko je potrebno varčevati, da postanete milijonar?

leave a comment »

Pred dnevi sem zasledil zanimiv članek o tem, koliko je potrebno varčevati pri različnih starosti, da postaneš pri 65 letih milijonar. Tabela v članku zelo jasno kaže na to, da se zgodnje varčevanje zelo obrestuje na dolgi rok (več v tabeli)*.

tabela donosnosti navadno varčevanje

 

Ne želim uporabljati izraza, da je potrebno zgodaj začeti varčevati za pokojnino, ker je zame varčevanje do take starosti predolgo obdobje. In verjamem, da tudi za večino drugih ljudi. Zato tudi neradi poslušamo različne prodajalce skladov ali življenjskih zavarovanj, da je potrebno čim prej začeti varčevati za pokojnino in naj se že enkrat odrečemo tisti pijači ali škatlici cigaret.

Večina tega za to, da bo lahko “uživala” pri 65-letih, ne bo nikoli naredila. Je pa drugače, če to dobo skrajšamo. Pri naprimer pri 40-ih ali 50-ih letih pa bi bilo marsikomu mnogo bližje oziroma bolj zanimivo obdobje.

V spodnji tabeli lahko vidite, koliko je potrebno mesečno varčevati ob različnih starostih, da bi do 50. leta privarčevali 500.000 eur, kar je mogoče za večino tudi realnejša številka, kot milijon.

tabela donosnosti navadno varčevanje 2

 

Kot je razvidno, donosnost močno vpliva na znesek, ki ga je potrebno privarčevati. Razlika v mesečnih zneskih je pri starosti 20 let več kot 10-kratnik glede na 8 in 20-odstotno donosnost.

Vendar velik ljudi varčevanja vseeno ne začne povsem iz začetka. Številnim je omogočeno, da že kmalu razpolagajo z nekaj sredstvi, ki so odlična osnova za nadaljnje varčevanje.

tabela donosnosti navadno varčevanje 3

 

Z 10.000 evri bi pri starosti 20 in 25 let ob 20-odstotni donosnosti brez dodatnega varčevanja do 50. leta dosegli 500.000 evrov, ali drugače, 20-letniki bi do 50. leta na ta način privarčevali 2.338.000, medtem ko bi 25-letniki imeli 940.000.

Za tiste, ki so željni hitrejšega uživanja na privarčevanih sredstvih, sem pripravil izračun, koliko je potrebno varčevati, da bi ob nekaj začetnega kapitala do 40. leta privarčevali 500.000.

tabela donosnosti navadno varčevanje 4

 

Toda kaj početi s privarčevanimi 500.000 evri? Mogoče jih bo ko zapravil, kdo jih bo redno mesečno koristil, medtem ko jih lahko kdo tudi pusti, da obrestno-obrestni račun dela svoje še naprej. Kaj lahko dobimo zgolj iz 500.000 evrov ob prenehanju rednega varčevanja si poglejte v spodnji tabeli.

donos 500.000 eur

 

Tukaj sem pričakovane donosnosti omejil med 8 in 12 odstotki, ker sem predvideval, da se bo takega zneska vlagatelj lotil bolj previdno in z manj tveganimi naložbami.

Še podatek za tiste, ki bi se mogoče po privarčevanih 500.000 ustavili in živeli od preteklega dela. Če bi 500.000 naložili v recimo obveznice, ki prinašajo dolgoročno 4-odstotni donos, bi 30 let prejemali mesečno 2.560 evrov, oziroma 20 let 3.000 evrov na mesec.

Mogoče se marsikomu taki zneski zdijo malo verjetni, vendar vedno je vse vprašanje volje in želje, kar pa zagotovo prinese odrekanja, ki se jim številni v sedanjosti niso pripravljeni odpovedati. Vendar če razmislimo, nas že nakup novega avtomobila namesto rabljenega hitro prikrajša za 10.000 in več evrov, kar pa je, glede na izračune, lahko odličen začetek za kasnejše visoke donose.

Glede na izračune, bi lahko torej prišli do naslednjih ugotovitev:

– zgodnji začetek varčevanja nam pomaga, da finančne cilje dosežemo prej in z bistveno manj sredstvi

– na privarčevani znesek močno vpliva donosnost sredstev. Zagotovo za širše množice najbolj zanimivi so vzajemni skladi, ki pa so zaradi izstopnih in vstopnih stroškov precej manj donosni, kot bi lahko sicer bili. Teh stroških ni pri ETFih, ki so nekakšni vzajemni skladi, ki kotirajo na borzi, zaradi česar je njihova donosnost višja, vrjetno največ pa je mogoče doseči s preudarnim izbiranjem naložb in reinvestiranjem dividend. Vendar pa tega ni mogoče doseči brez finančne izobrazbe in izkušnjami na borzi. Torej vlaganje v znanje o investiranju se na dolgi rok zagotovo izplača

– začetek varčevanja-investiranja je veliko lažji, če imamo na voljo že kakšen kapital, ki lahko na dolgi rok bistveno izboljša našo finančno stanje. Vendar pa to ne pomeni, da je ta znesek namenjen hazardiranju na borzi. Verjetno največji donos ob najmanj pretresih bi dosegli, če bi to vložili v dobre dividendne delnice in dividende reinvestirate-iz nabranih dividend kupili delnice.

 

*Zajete donosnosti so 8,12 in 20 odstotkov. Zgodovinska donosnost delnic največjih ameriških podjetij je 8 odstotkov, za 12 odstotkov je bil narejen izračun v članku, ki sem ga prebral, okoli 20 odstotni donos pa prinašajo investicije Warrena Buffeta. Vendar pa to ni najvišja donosnost, ki jo ustvarjajo ameriški upravljavci v zadnjih desetletjih. Na primer donosnost naložb Carla Ichana od leta 1968 do 2011 dosega 31 odstotkov.

** vsi izračuni so narejeni brez obračuna davka na dobiček

Written by Žiga

avgust 2, 2015 at 11:36 am

Posted in ljudje

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: