Kaj nas v resnici osreči?

Celo življenje ljudje iščemo nekaj. Srečo v taki ali drugačni obliki. Prijatelji, partnerji, avtomobili, šola, šport, služba, otroci, denar, hiša, podjetje…polno je stvari, h katerim v življenju stremimo. In običajno želimo vedno več. Želimo večje, želimo močneje, želimo hitreje. A če dobro pomislimo, zakaj si vsega tega sploh želimo? Zakaj si želimo vse te stvari, vse te ljudi, vse te dosežke?

sreča2O tem sploh nikoli nisem razmišljal, potem pa me nekega dne prešine. Vse to, kar iščemo, za čemer se ženemo, se trudimo in kar si želimo, vse to v nas rodi občutke. Občutke sreče, zadovoljstva, pomembnosti, samozavesti, odgovornosti, sprejetosti, varnosti, veselja, moči, oblasti, itd. In nikoli se dejansko ne ženemo za avtom, za hišo, za partnerjem, za denarjem, za prijatelji itd., temveč se vedno trudimo zato, ker si želimo občutkov, ki nam jih vse to prinese. Zakaj so nekateri srečni že, če imajo vsak dan hrano in prenočišče, nekateri pa so z milijoni vedno bolj nesrečni? Zakaj bi nekateri radi pomagali drugim tako ali drugače, drugi pa si želijo le, da bi nagrabili največ zase? Zakaj so nekateri srečni, če imajo enega prijatelja, drugi pa se pri petih počutijo povsem osamljene? Smo ljudje res tako čudni?

Jaz bi rekel drugače. Ljudje smo tako zelo edinstveni. Nihče izmed nas ni enak. Vsi smo različni. Imamo različne družine, okolje, izkušnje, znanje. In ravno zato ima vsak izmed nas različne potrebe. Potrebe, s katerimi poskrbi za svoje prijetne in lepe občutke. In zato toliko različnih ljudi in različnih poti. Vsi se ženemo za nečem. Vsi si želimo prijetnih občutkov. Te pa lahko v nas zbudijo različne stvari, različni ljudje in različni dogodki. Če imamo srečo, so naši sopotniki v življenju tisti, ki nas osrečujejo, počnemo stvari, ki si jih želimo, in doživimo lepe trenutke. In če nimamo sreče kar tako, si jo moramo kdaj ustvariti sami. Takrat je največ vredna. In to je vse, kar potrebujemo.

Ljudje se želimo vedno počutiti le prijetno, varno, sprejeto, spoštljivo, vredno in pomembno. In kot pravi stara reklama za mali francoski avto: »Kaj sploh še ostane velikim potem?«

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s