Izgubljena generacija

Vsak dan poslušamo o problemih glede zaposlovanja, pomanjkanja služb, propada podjetij, neizplačanih večmesečnih plačah itd. Vsi se vedno sprašujemo, kaj bo s temi ljudmi, vendar ali se kdo kdaj vpraša, kaj bo z njihovimi otroki?

Pa pri tem ne mislim na denarno plat, temveč predvsem na psihološko. Generacija, ki se bliža tridesetim, je verjetno še ena izmed zadnjih, ki je vse do obdobja odraščanja začutila, kaj pomeni delati, imeti starše, ki imajo pošteno službo, ki se znajo postaviti zase, znajo zahtevati svoje pravice in jih upoštevajo, na drugi strani seveda izpolnjujejo dolžnosti, za to pa so tudi ustrezno plačani.

Kaj se dogaja z generacijami otrok danes? Nadaljuj z branjem “Izgubljena generacija”

Nakup stanovanja se ne splača! Za mirne živce in debelejšo denarnico raje v najem.

V zadnjih letih se med mladimi vse bolj pojavlja vprašanje smotrnosti najema stanovanjskega kredita in nakupa nepremičnine ob tem, da je na trgu dela že tako ali tako veliko težav z zaposljivostjo, nizkimi plačami in vse večjo zaposlitveno negotovostjo.

V naših glavah je kljub drugačnim razmeram še veliko ostankov razmišljanja iz mladosti naših staršev, ko je bilo stanje na trgu veliko bolj privlačno za take vrste naložb. Dejstvo je, da so bile pred 30-imi leti nepremičnine pri nas veliko bolj zanimive za nakup kot danes, ko je trg nasičen (ocenjuje se, da je na trgu več kot 19.000 stanovanjskih nepremičnin) in je pričakovanje o rasti vrednosti nepremičnine ob trenutni politiki na tem področju zagotovo le pobožna želja za naslednje desetletje ali mogoče še dlje.

Ob nakupu nepremičnine in najetju kredita ne smemo pozabiti na to, da si z redno mesečno obveznostjo za 20-30 let naložimo veliko psihično breme, ki v tem primeru največkrat lahko pomeni, da pri pogajanju za boljšo plačo ne bomo tako samozavestni oziroma bo naše pogajalsko izhodišče slabše, ali da si v primeru nezadovoljstva na delovnem mestu ne bomo mogli privoščiti meseca, dveh ali več brez plače zaradi zamenjave delovnega mesta (v primeru, da nimamo najmanj nekaj tisoč evrov prihrankov za te namene), temveč bomo zaradi tega prisiljeni delati v istem okolju. Torej že v osnovi je kredit veliko psihično breme, pa poglejmo še, kaj nam pokažejo številke. Nadaljuj z branjem “Nakup stanovanja se ne splača! Za mirne živce in debelejšo denarnico raje v najem.”

“Vzgoja otrok” ali zakaj naši otroci postajajo tirani

(Naj vam že na začetku članka povem, da še nimam otrok, imam pa mlajše brate in nekaj mlajših bratrancev in sestričen (vsi so mlajši za več kot 10 let), katerih vzgojo sem spremljal. In seveda precej sem razmišljal o moji vzgoji.)

Ravno sem prebral knjigo Michaela Winterhoffa Zakaj naši otroci postajajo tirani, ki jo mimogrede lahko kupite že na bolje založenih bencinskih črpalkah, ki prodajajo zbirko založbe Učila “Žepna knjiga”.

Ko sem kupil knjigo, sem se spraševal, kaj vse res danes delamo narobe, kar bo spremenilo naše otroke v prihodnosti. Vendar po nekaj prebranih straneh sem se začel zavedati, da imamo otroke tirane že davno med nami. Da so jih vzgojile že generacije naših staršev in da se nam brez pravilnega pristopa na tem področju v prihodnjih letih obeta strašna sprememba družbenega reda, družbenih pravil, norm in drugih ustaljenih običajev.

Rdeča nit knjige “Zakaj postajajo naši otroci tirani”, ki bi jo po mojem mnenju moral prebrati vsak starš in vsak pedagoški delavec, ki dela z otroki, je, da so starši začeli že otroke obravnavati kot odrasle, da jih jemljejo kot nadomestke primanjkljaja na različnih področjih, tako čustvenih, partnerskih in drugih, in jim s tem onemogočijo razvoj zdrave, odrasle in odgovorne osebnosti. Posledice za celotno življenje te osebe so po besedah Winterhoffa nepredstavljive. Kot pravi, je to mogoče opaziti že v šolah, kjer ima vse več otrok take ali drugačne odklone (obnašanje, motorika, učenje). In tako, kot so bili včasih redki tisti otroci z odkloni, so danes redki tisti, pri katerih tega ni.

Jasno je, da je k temu veliko prispevala sodobna družba, vendar starši bi se morali po mojem mnenju kljub temu zavedati, da meje pri vzgoji še vedno morajo biti in da ni vse le na novodobnih teorija o različnih “vrstah otrok”, ki do nedavnega sploh še niso obstajale.

Na koncu knjige je avtor napisal zanimiv odstavek, ki še kako velja za današnjo mladino oziroma generacijo dijakov, študentov in svežih diplomantov.

“..S psihiatrovega vidika neprestana preobremenjenost z današnjim družbenim napredkom Nadaljuj z branjem ““Vzgoja otrok” ali zakaj naši otroci postajajo tirani”